Začnimo takole s tremi možnimi načini pristopa k tematiki o toksičnosti oljnih barv in medijev:
-
Lahko domnevamo, da so vse barve toksične in nikoli ne slikamo.
-
Lahko pristopimo premišljeno, kot voznik avtomobila z opravljenim vozniškim izpitom, ki ve, da potencialna nevarnost obstaja.
-
Lahko se zatečemo k veri, enostavno ne skrbimo in si rečemo vsi bomo enkrat umrli.
Nekaterim se bo zdela vsebina, ki sledi, samoumevna, pa vendar recimo, da je druga točka s premišljenim pristopom, tista, pod katero se lahko podpiše večina.
Naj že na začetku povem, da nimam nikakršne medicinske izobrazbe, ravno tako tudi ne kakršnegakoli toksikološkega potrdila, če to sploh obstaja. Kar sledi, so povzetki nasvetov iz spleta ter moj nasvet, podan izključno z najboljšimi nameni, posplošeno in brez jamstva, glasi pa se takole: »vedno preberi navodila na etiketi, ne tvegaj«.
Če začnem pri toksičnosti oljnih medijev. Poznamo več vrst. Popolnoma nedolžne, netoksične torej. Med te prav gotovo sodita laneno in makovo olje. Nekateri celo menijo, da sta primerna za uživanje, vendar vam sama takšnih kulinaričnih podvigov ne priporočam.
Potem so tukaj še rastlinska olja, ki so tudi potencialno samovnetljiva. Predvsem se to lahko zgodi, če jih predolgo pustimo na krpi oz. v krpi, kjer pod določenimi pogoji (direktna izpostavljenost sončni svetlobi), lahko pride do vnetljivosti in požara. Po uporabi krpo vedno namočite v vodi in zavrzite.
Kaj pa terpentin? Jaz terpentina pri slikanju ne uporabljam, razen občasno za čiščenje čopičev v primeru zasušenih ostankov barve. Če čopiče čistite redno, terpentina za ta namen ne boste potrebovali. Nikoli pa vam terpentina ne bodo dovolili uporabljati na slikrskih delavnicah. Z razlogom seveda hlapi in vonj resnično povzroča glavobol, ponavadi pa takšni prostori tudi niso dovolj zračni, kar je ob uporabi terpentina obvezno.
Ali so oljne barve toksične?
Na kratko, ne. Obstajajo pa nekatere toksične oljne barve to so: Flake White / Foundation White / Cremnitz White, Lemon Yellow. Toda te so potencialno nevarne samo, če jih uživate ali vdihavate. Verjemite, zelo se boste morali potruditi vdihavati oljno barvo. Toksične so zaradi vsebnosti svinca, zato jih hranite izven dosega otrok, tudi če je barva že suha (ostanki na paleti). Medtem ko slikate, ne jejte in ne kadite (no, tudi sicer ne priporočam kajenja med slikanjem, ker madeži dima lahko ostanejo na površini). Ko je slika končana, barve ne brusite, kajti lahko pride do vdihavanja prašnih delcev oz. to naredite zunaj. Alternative omenjenim barvam so Zinc White in Titanium White (Dioxide).
Za barve Cadmium in Cobalt uradno ne veljajo enaka priporočila kot za izdelke na osnovi svinca, vendar to ne pomeni, da jih lahko uvrstimo v kategorijo “nestrupenih”.
Moje mnenje
Splošni previdnostni ukrepi pri delu z oljnimi barvami, ki jim sledim, so: pri slikanju z oljnimi barvami obstaja možnost, da nekateri strupeni pigmenti prodrejo skozi kožo, zato če je le možno, uporabljam rokavice. Obvezno pri slikanju s toksičnimi barvami in mediji. Sicer se toksičnim materialom ne izogibam, jih pa poskušam uporabljati zmerno in vedno preberem, kaj piše na etiketi. Po uporabi in pred jedjo vedno dobro umijem roke.
Da se slikati brez toksičnih materialov, in zato ni razloga, da bi se slikanju z oljnimi barvami odpovedali. Če uporabljate topila, ne pozabite po uporabi dobro zapreti embalaže, med uporabo pa poskrbite, da bo vaš prostor dobro prezračen. Če se odločite opustiti topila, imate na voljo Odourless Mineral Spirit.
Sicer pa v spletnih skupinah umetnikov in družbenih medijih najdete veliko nasvetov izkušenih umetnikov, ki z veseljem delijo svoje izkušnje. Opravite nekaj spletnih raziskav in poiščite svojo idealno pot.
Upam, da vam je bil tale kratek vodič v pomoč in da se niste ustrašili slikanja z oljnimi barvami. Nikar res, samo malce zdrave pameti, za užitek pa poskrbijo barve. Sedaj že veste, da v spletni art trgovini Blue Crayon prodajamo najboljše 🙂
Pišite, če potrebujete pomoč.
Avtor prikazne slike je: @Benuro Art
