Slikanje z oljem je že od nekdaj zelo cenjeno. Oljne slike, ki jih danes lahko občudujemo v galerijah in muzejih širom sveta, pa nas navdajajo s strahospoštovanjem, kar velja tudi slikanje z dragocenimi oljnimi barvami. Med procesom začutiš v sebi nekakšen ponos, vendarle gre za ustvarjanje pri katerem ni šale, in ti postajaš del tega.
Oljni mediji za slikanje pa so še nekoliko bolj skrivnostni in na začetku precej zastrašujoči. Kaj delajo? Ali uporabljati laneno olje ali makovo olje? Hladno stiskano ali rafinirano? In kakšna je razlika med vsemi? Na pomoč!
Ni tako grozno, kot se zdi, in naj vas rešim strahu. Predstavila vam bom nekaj najbolj uporabnih medijev in razložila njihov namen.
Zakaj uporabljati oljne medije pri slikanju?
Mediji se uporabljajo za prilagajanje teksture, viskoznosti, glaziranje in zaključke. Dosežete lahko različne sijaje in podaljšate ali skrajšate čas sušenja barve. Lahko jih zmešate neposredno z barvo na paleti ali pa vanje le pomočite čopi, enako kot bi to storili z vodo.
Tradicionalni oljni mediji za spreminjanje viskoznosti barve
Če potrebujete več nadzora nad vašo barvo, morda za slikanje detajlov, vam bo to olajšal medij, ki zmanjša viskoznost oljne barve in ustvari nadzor nad pretočnostjo barve (gosta vs. redka). Prav tako omogoča izdelavo ravnih površin brez vidnih potez čopiča.
Laneno, makovo ali stand oil so najpogosteje uporabljena tako imenovana sušilna in pol sušilna olja. Z njimi lahko spreminjamo čas sušenja, sijaj in viskoznost barve. Pomagajo pri ohranjanju prožnosti barve ter pomagajo preprečiti prekomerno redčenje pri delu s topili (solvents).
Laneno olje/Linseed oil
Laneno olje velja za eno izmed bolj priljubljenih sušilnih olj že od leta 1400, predvsem zaradi svoje vsestranskosti, ki omogoča preprosto mešanje in glaziranje. Gre za oljni medij, ki tako kot vsa sušilna olja, kemično reagira ob stiku s kisikom, kar povzroči polimerizacijo, ki pigment obda in ohranja živahnost barv še mnogo let.
Dve izmed najbolj priljubljenih vrst lanenega olja sta hladno stiskano in rafinirano. Čeprav sta pridobljena iz istega semena, se hladno stiskano laneno olje precej razlikuje od rafiniranega lanenega olja.
Hladno stiskano laneno olje/Cold Pressed Linseed oil
Hladno stiskano olje se pridobiva brez toplote, kar pomeni, da se iz semena iztisne olje, vendar v manjših količinah. To pomeni, da je olje boljše kakovosti in ga uporabljate, če izdelujete oljne barve sami.
Je najčistejša vrsta naravnega olja svetlejše barve in skozi čas manj porumeni kot vroče stiskana olja ali olja, ekstrahirana s topili. Ustvari tudi obstojnejši film. Suši se nekoliko hitreje kot rafinirano laneno olje in poveča sijaj in prosojnost. Zmanjša konsistenco in poteze čopiča.
Rafinirano laneno olje/Linseed Oil Bleached
To je najbolj priljubljena oblika oljnega medija. Upočasni čas sušenja barve, kar je zelo uporabno pri nanašanju barve v plasteh. Pri tem uporabite pravilo počasno nad hitrim, kar pomeni najprej pobarvajte hitro sušeče plasti, nato pa naj se vsaka plast suši dlje kot prejšnja, zato za vsakim slojem nanesite več tega medija.
Barvi doda sijaj in prosojnost ter ima ravno tako kot hladno stiskano olje zelo obstojen film. Zaradi tega je že skoraj pet stoletij eno najbolj priljubljenih veziv v oljni barvi. Vendar pa s starostjo nekoliko porumeni. Ima močno prosojnost in se suši razmeroma počasi.
Je nekoliko cenejši od hladno stiskanega lanenega olja, a še vedno zelo dobre kakovosti, zaradi česar je idealen medij pri mešanju z barvo.
Makovo olje /Poppy Oil
Makovo olje je naravno, brezbarvno in zelo svetlo olje. Uporabljajte ga, kadar želite ohraniti čistost bele barve ali pri slikanju s svetlejšimi barvami, vendar ga dodajate preudarno, kajti suši se dlje kot laneno olje. Odličen pri slikarski tehniki mokro na mokro (wet-in-wet) ni pa priporočljiv v zaključnih fazah slikanja in za underpainting.
Michael Harding Medij PM1
Medij za oljne barve Michael Harding z oznako PM1 je eden izmed njegovih najbolj uporabljanih medijev. Večnamenski medij, ki poveča pretok vaše barve ter doda sijaj in globino barve. Ima zelo tekočo konsistenco in se lahko uporablja za redčenje oljne barve in tudi glaziranje.
Narejen iz lanenega semena z dodatkom terpentina, kar preprečuje porumenelost oljne barve.
Stand oil
Stand Oil je gostejši od lanenega olja. Ravno tako kot laneno olje ustvari film, ki pigment obda, vendar sčasoma ne porumeni. Je odličen glazing medij, ki ga lahko razredčimo s terpentinskim ali dammarskim lakom. Ni primeren za izdelavo oljne barve.
Narejen je z večurnim segrevanjem lanenega olja pri visoki temperaturi. Molekularna sprememba, do katere pride – polimerizacija – ustvari težko olje, ki je po konsistenci podobno medu.
Oljni mediji za spreminjanje gostote barve
Nasprotno od tega, da želite zabrisati sledi čopiča, je tehnika impasto. Tukaj boste uporabljali slikarski nož ter barvo gostili. To se običajno naredi z mešanjem s pomočjo voska ali gelnih medijev. Gel in impasto mediji se proizvajajo v različnih gostotah, odvisno od proizvajalca. Močni geli in trdi impasto mediji bodo ustvarili dramatične, ostro definirane grebene slikarskega noža (Beeswax Paste).
Medtem, ko bo mehkejše medije (Oleo Impasto Medium) lažje nadzorovati, robovi ustvarjenih »madežev« bodo bolj okrogli in izrazitejši.
Mediji za glazuro/Glazing mediums
Glaziranje je tehnika, pri kateri se določena količina barve zmeša s sredstvom za glaziranje (Oleo Resin medium) in se nato nanese z mehkim čopičem v tankih slojih na suho barvo. Namen glazure je tudi spreminjanje odtenka ali izboljšanje bogastva barve. Ta učinek je najbolj izrazit pri delih Old masters umetnikov: Rembrandt, Rubens,Caravaggio, Leonardo da Vinci, itd.
Topila/Solvents
Terpentin, aceton in mineralna olja se pogosto imenujejo topila. Z njimi ne morete neposredno slikati, ker ne bodo ustvarili potrebnega filma, ki ga pigment potrebuje, da posuši barvo. Topilo je tekočina, trdna snov ali plin, ki raztaplja drugo trdno snov, tekočino ali plin. Torej izraza “topilo” in “olje” izhajata iz tega, kako se uporabljata. Ponavadi se dodajajo zgoraj omenjenim medijem, ni pa nujno.
Kakšna je razlika med topili za oljne slike, belim špiritom in terpentinom?
Terpentin je narejen iz naravne smole, pridobljene iz dreves, beli špirit pa iz naftnega destilata. Beli špirit je manj vnetljiv in manj strupen kot terpentin.
Terpentin
Terpentin je tradicionalno topilo. Pospeši čas sušenja, barvo razredči in hitro izhlapi. Največkrat pa se ga uporablja tudi za čiščenje čopičev. Pri slikanju v plasteh se priporoča, da terpentin nanesete za osnovni ali prvi sloj, saj morate vedno najprej nanesti hitro sušeče sloje. Lahko se ga uporabi tudi za tanjšanje barve. Če ste opazili, potem ko se je barva že posušila, da je slojev preveč, enostavno s pomočjo terpentina barvo obrišete.
Sama terpentina pri slikanju ne uporabljam, razen za trdovratnejše čiščenje čopičev. Ima namreč izredno močan vonj, ki meni povzroča glavobol, uporabljati ga je potrebno v dobro prezračenem prostoru in je vnetljiv. Zaradi vseh naštetih razlogov vam ga nikoli ne bo dovoljeno uporabljati na slikarskih delavnicah.
K sreči pa poznamo alternativo, to je manj intenzivni beli špirit (Odourless Mineral Spirit).
Beli špirit/White Spirit
White Spirit je znan pod številnimi imeni. V ZDA/Kanadi je najbolj znan kot Mineral Spirit. V Avstraliji in na Novi Zelandiji je znan kot Mineral Terpentin. Terpentine Subsitute, Petroleum Spirits in Paint Thinner so druga imena za White Spirit (beli špirit). Če naletite na topilo, ki ima v imenu besedo “mineral” je to najverjetneje oblika belega špirita.
Slabe strani uporabe belega špirita
Beli špirit ima lahko močan vonj in povzroči omotico ali slabost. Beli špirit vedno uporabljajte v dobro prezračenem prostoru. Če ga uporabljate dlje časa, lahko povzroči kontaktni dermatitis. Rokavice ali zaščitna krema lahko pomagajo pri preprečevanju draženja kože, sicer se preprosto izogibajte neposrednemu stiku, kjer in kadar je to le mogoče.
Manj intenzivno topilo/Odourless Mineral Spirit
Odlična alternativa navadnemu belemu špiritu je topilo z manj intenzivnim vonjem oz. tako imenovani Odourless Mineral Spirit. To je topilo, ki je bilo dodatno prečiščeno in s tem odstranjene aromatične strupene snovi. Medtem ko se navadni beli špirit lahko uporablja za čiščenje čopičev, za slikanje svetujem uporabo manj intenzivnega – Odourless Mineral Spirit.
Sama ga pri slikanju največkrat uporabljam in ga priporočam tudi vam.
Zaščita slike/Varnish
Potem, ko ste s slikanjem čisto zares končali, pa se po najmanj 6 mesecih ne prej priporoča, da se sliko premaže z lakom/varnish Old Holland ali Michael Harding oba bosta odlično opravila svoje delo.
Lak zaščiti sliko pred umazanijo in prahom ter dopolni končni videz slike tako, da je enako sijajna ali matirana. Z leti se umazanija in prah oprimeta na lak namesto na poslikavo, ravno tako umetniško delo zaščiti pred zunanjimi vplivi in s tem prepreči, da bi slika zbledela.
Zaključek
Upam, da bo krmarjenje po široki paleti oljnih medijev sedaj lažje in ne več tako strašno. Načeloma se umetniki pogosto držijo tistega, za kar vedo, da deluje. Kar je seveda čisto ok, saj pomaga definirati stil slikanja, vendar po drugi strani lahko omejuje in preprečuje eksperimentiranje.
Raziskovanje slikarskih medijev je ne samo navdihujoča in razsvetljujoča izkušnja, pač pa te poveže z orodji te obrti, ki so na voljo in vključi v vse vidike ustvarjalnega procesa. To ti omogoči, da svoje osebne vizije dosežeš bližje tistemu, kar si se namenil narediti. Zato kar pogumno, ne bojte se eksperimentiranja.
Moj nasvet je, da pred začetkom slikanja razmislite kaj želite; da je barva videti sijoča, mat ali nekje vmes? Gladek ali impasto videz? Prozorno ali neprozorno? Ali želite vidne poteze čopiča ali zabrisane? Nekaj znanja o materialih sedaj imate, in prepričana sem, da boste lažje prispeli do zastavljenega cilja.
Ste dobili navdih?
Pobrskajte po naši ponudbi oljnih medijev v spletni art trgovini Blue Crayon. Dodatna vprašanja lahko zapišete pod komentar ali pa me kontaktirajte preko spletnega obrazca pod zavihkom kontakt.
